Uspešno smo zaključili Dan NETS 2025 – Srečanje partnerjev DMS.
Janez Gunčar je spregovoril o povezanosti med standardom ISO 14001 in design managementom kot ključu do učinkovitega zelenega prehoda. Poudaril je, da podjetja ne smejo več pristopati k trajnosti zgolj kot k obveznosti, temveč kot k integralnemu delu svoje identitete.
Predstavil je praktičen pristop k redizajniranju okoljskih ciljev: od analize konteksta, ocene okoljskih vidikov in vključevanja deležnikov, do oblikovanja konkretnih merljivih ciljev – kot so zmanjšanje porabe energije, boljše ločevanje odpadkov, ali postavitev sončne elektrarne. Ob tem je izpostavil tudi pomen usposabljanja zaposlenih in vloge vodstva kot nosilca trajnostnih vrednot.
Zaključil je z mislijo, da redizajn ciljev ni enkraten projekt, temveč proces, ki odraža kulturo odgovornosti in vizijo za boljši svet.
Kako ustvariti trajnostno vrednost skozi dizajn
Dr. Jordan Berginc je govoril o tem, kako lahko podjetja s pomočjo dizajn managementa odgovarjajo na sodobne trajnostne izzive in ob tem ustvarjajo dodano vrednost. Predstavil je povezavo med ESG strategijami (okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi dejavniki) ter dizajnom, ki presega estetsko funkcijo in postaja ključni del poslovne strategije.
Poudaril je vlogo dizajna pri razvoju krožnih poslovnih modelov, izboljšani uporabniški izkušnji in integraciji trajnostnih načel v vse faze razvoja izdelkov in storitev. Predstavil je tudi številne dobre prakse slovenskih podjetij – kot so Elan, Intra Lighting, Plastika Skaza, Donar, Kolpa San, Inotherm in Kronoterm – ki trajnostno preobrazbo gradijo na podlagi načel dizajna.
Zaključil je z mislijo, da ESG ni le regulativa, temveč konkurenčna prednost. Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsako podjetje, je: »Kje so naše vrzeli in kako jih lahko pretvorimo v strateške priložnosti?«
Dizajn je vse
Robert Klun nas je popeljal skozi razmislek o pomenu dizajna – ne le kot vizualne pojavnosti, temveč kot celostne filozofije, ki prežema vsakdanje življenje, arhitekturo, produktni razvoj in poslovno strategijo. Izpostavil je, da je narava tista, ki predstavlja najvišji oblikovalski standard in neizčrpen vir navdiha.
Skozi načela estetike, funkcionalnosti in čutne izkušnje je poudaril, da je odgovornost dizajna tudi odgovornost do prostora, okolja in uporabnikov. Vizualno potovanje je ponazoril z močnimi simboli – od Vitruvijskega človeka do stvarjenja Adama – ter zaključil z mislijo, da dizajn ni dodatek, temveč temelj kakovostnega življenja in trajnostnega razvoja.
Kako s pozitivnostjo in mreženjem dosežemo poslovne partnerje
Daniela Žagar je na simpatičen in energičen način predstavila, kako lahko pozitivna naravnanost in učinkovito mreženje bistveno prispevata k poslovnemu uspehu. Pozitivnost ni le čustvo, ampak način razmišljanja, ki spodbuja samozavest, odpornost in zaupanje – ključne vrednote v hitrem in povezanem poslovnem svetu.
Poudarila je pomen pristnosti, osebnega pristopa in pripravljenosti na sodelovanje, ter predstavila konkretne korake za učinkovito mreženje: od priprave na dogodek, do obnašanja med samim dogodkom in nadaljnjega vzdrževanja stikov.
Zaključila je z mislijo, da je svet poln priložnosti – in tisti, ki jih znajo prepoznati s pozitivnim pogledom in odprtim srcem, so na poti do uspeha.
Primer trajnostnega poročanja in kaj naj družba naredi za redizajn ciljev?
Uroš Gunčar je na praktičnem primeru predstavil proces priprave ESG poročila po direktivi CSRD ter opozoril na izzive, povezane z obsegom zahtev, formalnostjo in dejansko vsebinsko vrednostjo poročanja. Predstavil je različne pristope ter možnosti za zmanjšanje administrativnih bremen.
Podpora KCDM TV v aplikaciji DNA EQMS
Aleksander Ključevšek je predstavil, kako smo z uporabo dizajnerskega pristopa v programski kodi zasnovali modul za podporo Kompetenčnemu centru za dizajn management KCDM 4.0 v aplikaciji DNA EQMS. Poudaril je, da je projekt prinesel velik napredek na področju digitalizacije projektnega vodenja, saj je 58 podjetij v konzorciju dobilo enotno orodje za poročanje, komunikacijo in obvladovanje stroškov.
Vizija je jasna: ena platforma – nešteto možnosti. Digitalizacija procesov ne pomeni le boljše učinkovitosti, temveč tudi večje zadovoljstvo uporabnikov in boljši nadzor nad izvedbo projektov.
Informacijski dizajn za trajnostno poročanje
Uroš Vonta je predstavil, kako lahko premišljen informacijski dizajn pomembno prispeva k lažjemu in učinkovitejšemu ESG poročanju. Poudaril je, da dizajn ni zgolj vizualni vidik, temveč mora slediti poslovnim ciljem: zmanjšanju napak, večji preglednosti in poenostavitvi kompleksnih procesov.
Predstavil je modularni sistem, ki vodi uporabnika skozi vsebino ESRS, z avtomatsko pripravo vprašalnikov, predpripravljenimi odgovori in možnostjo izvoza ESG poročila z enim klikom. Rezultat je večja preglednost, manj napak, nižji stroški in motivirani zaposleni, ki se lahko posvetijo vsebinskemu delu namesto administraciji.
Uporabniško usmerjen dizajn v mobilni podpori sistema kakovosti
Armin Ganić je predstavil razvoj mobilne podpore v sistemu kakovosti DNA EQMS, ki temelji na načelih uporabniško usmerjenega dizajna in pristopa »design thinking«. Mobilna rešitev omogoča hitro potrjevanje dokumentov, dodajanje akcij na terenu (tudi s fotografijami), ter enostavno sklicevanje sestankov.
Poudaril je pomen prilagoditve različnim vlogam uporabnikov – od obveščanja in preglednosti do dostopa do ključnih podatkov v realnem času. Z vidika zelenega prehoda mobilna rešitev prispeva k odpravi papirnih obrazcev, zmanjšanju napak in učinkovitejšemu delu na poti.
Okrogla miza na temo: “Trajnostna zelena prihodnost organizacij in poročanje”
Na okrogli mizi so sodelovali:
- Robert Klun, arhitekt in podjetnik, KLUN AMBIENTI & ROBERT KLUN ARCHITECTS,
- Nada Matičič, ustanoviteljica in dekanja Fakultete za dizajn,
- Nina Ermenc Pangerl, predsednica upravnega odbora Celjskega sejma,
- Rok Ramšak, IEDC – Bled School of Management,
- in Miha Kranjc, direktor, DEOS.
Razpravljali so o izzivih trajnostnega razvoja in spremembah, ki jih prinašajo novi ESG standardi, digitalizacija in dizajn kot orodje strateške transformacije. Poudarek je bil na povezovanju praks z realnimi potrebami organizacij in vlogi vodstev pri spremembi kulture in vrednot.
Okrogla miza je ponudila vpogled v konkretne izzive različnih sektorjev – od zasebnega podjetništva do javnih in podpornih institucij – ter pokazala, da je uspešna trajnostna preobrazba možna le skozi sodelovanje in odprt dialog.
Okroglo mizo je povezoval Uroš Gunčar.
