Metoda dizajnerskega mišljenja (Design Thinking) je pristop, ki se osredotoča na reševanje kompleksnih problemov z uporabniško usmerjenim in iterativnim procesom.

Koncept dizajnerskega mišljenja je nastal v 60. letih 20. stoletja kot odgovor na potrebo po inovacijah, predvsem v industrijskem oblikovanju. Njegove temelje so razvili pionirji, kot so Herbert A. Simon, ki je leta 1969 v svoji knjigi The Sciences of the Artificial opisal ustvarjalno reševanje problemov. V 80. letih prejšnjega stoletja je metodo populariziral David Kelley, ustanovitelj inovacijske agencije IDEO in kasneje so-ustanovitelj šole Hasso Plattner Institute of Design (d.school) na Stanfordu. Profesorji so ob poučevanju inženirjev začeli ugotavljati, da takratno posvečanje učenju predvsem s tehnološkega vidika inovacije študentov ni dovolj pripravilo na potrebe trga in izzive prihodnosti. Ugotovili so, da je v učnem manjkal smisel inovacije, za kaj je potrebna in kdo jo bo uporabljal. Posledično so v učni načrt inženirjev dodali dizajnersko razmišljanje, ki v ospredje postavlja končnega uporabnika produkta oz. storitve. Kelley je metodologijo prilagodil tako, da je iz oblikovanja prešla v poslovne in tehnološke sfere.

Koraki: Dizajnersko mišljenje temelji na empatiji, poglobljeni opredelitvi problema, ustvarjalnosti, prototipiranju in testiranju izdelka med uporabniki.

Ključni poudarek metode je razumevanje uporabnikovih potreb skozi empatično raziskovanje in opazovanje. V drugi fazi se problem jasno definira, kar zagotavlja fokusirano ustvarjalno razmišljanje. Generiranje idej v tretji fazi vključuje brainstorming ali podobne tehnike za generiranje idej in razvijanje inovativnih rešitev. Prototipiranje je praktičen korak, kjer ideje oživijo skozi hitro ustvarjanje modelov ali rešitev. Testiranje teh prototipov omogoča iteracijo, pri čemer se z uporabniškim odzivom izboljšujejo končne rešitve. Dizajnersko mišljenje se je zaradi svoje fleksibilnosti hitro razširilo v poslovni svet, zlasti v tehnoloških podjetjih, kot je Apple, Google in Microsoft.